torek, 19. februar 2008

Moje blagoslovljeno jajce...


Ljudje imamo v navadi, da dajemo težo določenim stvarem...


Tečaj, ki je bil mišljen za zabavo se prelevi v nekaj neprespanih noči in bitko za življenje... Bežna romanca ali seks na klic se prelevi v "tapravo" ljubezen, žurerski večer pa v tridnevni travmatični tek po trgovinah v upanju na najboljše... In tako dalje...


Se zgodi, da kar čez noč damo določeni stvari tako težo, da postane "tazaresna"... Vse skupaj me spominja na veliko noč, ki se bliža... Zjutraj se zbudimo tri ure prej, da skuhamo jajca in jih pobarvamo... nato jih nesemo v cerkev na žegn... In takrat iz navadnega jajca nastane žegnano jajce... Pa mislite, da ima kaj drugačen okus? Je morda slajši? Do sedaj sem poizkusila že kar nekaj žegnanih jajc in nekaj navadnih... in verjemite, da razlike sploh ni...


Je torej tako tudi z vsemi stvarmi, katerim dajemo neznosno težo?? Seveda stvar ali situacija ostane enaka kot je bila, le mi jo jemljemo preveč zares... jo požegnamo??... Verjetno res... in posledično se zaradi tega žegnanega jajca toliko bolj obremenjujemo in živciramo... kako bomo to izpeljali, kaj bomo rekli, naredili..... Namesto da bi globoko vdihnili, se sprostili in na izi izpeljali zadevo...

Za povrhu pa vse skupaj izpade sila nepristno, saj se kar naenkrat zapletamo v mreži treme, zmedenosti in igranja... Meni osebno občutek sliči na viharno noč na morju, ko barko premetava sem ter tja, vsak val je višji od prejšnjega in prepričani smo, da se bomo potopili.....

Kar naenkrat pa se prebudi sončno jutro... pomanemo si oči, viharja je konec in ko pogledamo pobliže vidimo, da je jajce le jajce... pa naj bo modro, rdeče ali naravno.......

2 komentarja:

Anonimni pravi ...

Razlika med modrecem in navadnim človekom je v tem, da modrec vse počne tako, kot navadni ljudje, samo ničesar ne jemlje zares, pa vendar mu za nič ni vseeno!

Darko

Anonimni pravi ...
Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.