Edina oseba, ki je samo ena... mamica...
Ste kdaj pomislili, kakšno poslanstvo pravzaprav materinstvo je? Jaz sem, čeprav sama še nisem mamica in je tudi vprašanje, če kdaj bom...
Zdi se mi, da je materinstvo najtežji poklic kar jih obstaja na tem svetu, saj je vez med otrokom in mamo tako močna, da se sprašujem, ali se sploh kdaj pretrga??
Vez z mojo mami je unikatna... če daste vse od sebe, da bi poiskali podobno vez, vam garantiram, da se trudite zamanj, saj take vezi ni... Že od kar pomnim, je moja mami moja najboljša prijateljica... vedno in povsod... Pa sva imeli spore... o seveda... kako da ne, saj sem bila kar uporniška najstnica... In vedno, ko se spomnim najstniških let pomislim, da jaz zase ne vem, če bi bila zmožna speljat stvari tako dobro, kot jih je moja mami...
Dati pametni nasvet, ohraniti občutek varnosti, z pravo mero ljubezni in avtoritete... Da vse te vrednote združiš pri vzgoji moraš biti že pravi ekspert-kar moja mami definitivno je, saj se nikoli (čeprav sem v svojih muhah včasih trdila drugače) nisem počutila prikrajšana njene ljubezni, obenem pa sem njene nasvete in graje jemala resno- čeprav je včasih zgledalo drugače...
In vsakič, ko pomislim na čase iz otroštva, mi je toplo pri srčku... Gor sem rasla v dokaj težkih časih... pa vendar sem ves čas imela ob sebi človeka, ki me je ničkolikoktat do solz nasmejal, me znal postaviti na realna tla, mi pokazati luč v najtemnejših časih in me voditi po poti, na kateri sem se smela prijeti za roko, ki mi je bila v oporo a obenem me pustiti samo na cesti, ko sem bila dovolj zrela za lastne odločitve...
Ne, ni jih besed, ki bi opisale mojo hvaležnost in spoštovanje do moje mami... pa naj se sliši še tako "pocukrano" in neverjetno... je pa resnično...
MAMITA HVALA!:)
rada te imam*
