Prvi blog v letu 2008... sem za en teden odtavala na poseben prostorček-sama k sebi in k ljudem, ki jih obožujem... Konec je leta 2007 in prav je tako. Stvari mora biti konec, da se lahko zgodijo nove... in tako je dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom, ... Vsak trenutek, idejo ali samo misel je treba pustiti za sabo, da naredimo prostor za nove spomine...
Letošnje slovo od starega leta sem občutila kot eno samo veliko čarovnijo... Res je, da verjamem v čarobna bitja, palčke, vile... in seveda dedka mraza, kateremu potihem vsako leto prišepnem kako željo... Letos pa me je presenetil in mi v treh dneh izpolnil mnogo, mnogo želja... in mi nadel na hrbet krilca, na katerih sem poletela v novo leto... kot v pravljici.
Sprašujem se, koliko takih trenutkov si sploh lahko vzamemo? Dostikrat imam občutek, da si ljudje nočemo dati vsega, kar bi si lahko... pa bi si mogli... Ko nam na pot stopi nekaj finega, se najrajši kar umaknemo, saj si dobrega itak "ne zaslužimo" in se obrnemo k situaciji, ki nas bo sigurno pustila prazne... In kaj je človeku storiti, če pride dogodek za dogodkom, slučaj za slučajem, ki ti vzame dih? Jaz sem bila prepričana, da sem nekoga za nekaj okradla v dneh, ko je teklo vse po maslu in me je na vskem koraku čakalo prijetno presenečenje...
Počutila sem se, kot lopov, ki z nogavico na glavi teče, da ga ne ujamejo in k sebi stiska vrečo z zakladom... uf, kako sem stiskala svojo vrečo... ne bi je pustila za noben denar...
In z letom 2007 je odšel tudi ta občutek... upam, da tokrat za vedno... saj sem se zbudila in začutila globoko v sebi, da si lahko tudi jaz kaj takega zslužim... zakaj pa ne? Saj konec koncev nisem nič slabši človek, kot še par miljard dugih, ki brez slabih občutkov uživajo v svoji sreči... Pa kako premalokrat se zavedamo, da jo imamo in kako premalo jo cenimo... Je res tako težko? Uživati v lepih stvareh? Se smejati od srca? Imeti kurjo kožo zaradi lepote, ki nas obkroža?
Zakaj se upiramo vsem tem stvarem, namesto, da bi jih zgrabili z vsemi močmi in jih ne izpustili?
Nekoč sem prebrala misel: "Bog ti namenja vse te prekrasne stvari in če jih ne znaš sprejeti in ceniti ti jih preprosto ne bo več pošiljal." in ne morem se bolj strinjati s tem...
Za leto 2008 sem se odločila, da bom dala priložnost vsem majhnim čarovnijam, ki me tako rade obkrožajo... vzljubila jih bom, uživala v njih, predvsem pa verjela, da so moje in zame! In večkrat se bom imela rada, točno tako, kot imam rada ostale. In, da to odločitev sprejmem malo drugače, jo sprejemam danes, tretjega januarja in ne prvega, kot se spodobi. :)
To želim tudi vsem Vam, dragi moji, ki vas imam rada, pa vam to premalokrat povem ali pokažem.
Z veliko ljubezni...
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar