Prišla je... kot še vedno doslej, ob začetku leta, tako naporna in tako neljuba... inventura.
Trgovci zaprejo vrata svojih malih kotičkov, se zakopljejo med police in pridno štejejo. Kaj smo prodali, kaj še imamo, kaj so nam izmaknili, ... ? In sledijo vse te številke, od katerih se marsikomu stemni pred očmi. Zakaj? V veliki večini zato, ker se vidi, kakšen manjko se je ustvaril tekom leta...
Ob tem mi ne da miru misel, da tako kot trgovci, morda za nianso bolj nenamerno, tudi sami, pa čeprav le v mislih, delamo svoje male inventure. Treba je dati preteklemu letu epilog in sešteti dobre in slabe stvari... preceniti, koliko smo od tega leta dobili, in koliko izgubili...
V tem pa smo si s trgovci povsem enaki... Vsako leto prinese slabe in dobre stvari... nekaj damo in nekaj izgubimo... Nekaj prodamo in nekaj nam ukradejo... Vsi pa si pulimo lase zaradi izgube, ki je nastala tekom leta. Zdravje je bilo letos v redu... aampak biznis je bil pa čisto v p! Družbeno življenje je bilo super... aaampak ko pomislim na šolo, to je bilo hudo!
Sprašujem se, zakaj je temu tako? Res morajo v večini prevladati slabe stvari nad dobrimi?
Verjetno je res, da vsak drugače gleda na to... kozarec je lahko na pol poln ali na pol prazen... Zdi pa se mi, da nekako v veliki meri prevlada ta prazni del... vsaj ko pridemo do človeškega razmišljanja.
Velikokrat stojim na avtobusu, postaji in vlečem na ušesa pogovore ljudi, ki me obkrožajo... Pa kako fajn je malo pojamrati... Če že ne najdemo drugega, bo vsaj vreme zanič... Seveda ne bi izgledalo normalno, če bi srečal znanca, ki bi te vprašal, kako si, ti pa bi mu ves vzhičen pričel razlagati o vseh super stvareh, ki so se ti dogodile. Ljudje ne marajo poslušati tega. Saj morda so veseli zate in ti privoščijo, vendar vseeno rajši slišijo kako ne tako fajn stvar... in potem se nežno potrepljamo po rami, si rečemo pa sej bo in gremo mirno novim zmagam naproti. In bolj ko sem postala pozorna na to, bolj opažam, da je tega načina komunikacije ogromno.
Ker pa sem človek, sem se, kot v past ujela v ponovoletno inventuro in v štetje stvari in dogodkov preteklega leta... in seveda sem se zalotila pri tistih mračnih mislih, da kaj vse slabega je za mano... Kako potiho pride to razmišljanje... ko to najmanj pričakuješ in najmanj potrebuješ.
Zato si bom letos podarila posebno darilo... poiskala bom list papirja, zaprla vrata svojega malega kotička in se lotila inventure... pa ne takšne, ki bi me spravljala v slabo voljo z dejstvom, da mi je bilo v letu 2007 veliko ukradenega... ne, ne, to bo posebna inventura, kjer bom iskala stvari, ki so mi vzele dih, me očarale ali celo pripravile do solz (sreče seveda). Vem, da me čaka veliko dela, zato se poslavljam v upanju, da vsak najde svoje svetle točke preteklega leta ter se ga spominja z nasmehom na obrazu...
Trgovci zaprejo vrata svojih malih kotičkov, se zakopljejo med police in pridno štejejo. Kaj smo prodali, kaj še imamo, kaj so nam izmaknili, ... ? In sledijo vse te številke, od katerih se marsikomu stemni pred očmi. Zakaj? V veliki večini zato, ker se vidi, kakšen manjko se je ustvaril tekom leta...
Ob tem mi ne da miru misel, da tako kot trgovci, morda za nianso bolj nenamerno, tudi sami, pa čeprav le v mislih, delamo svoje male inventure. Treba je dati preteklemu letu epilog in sešteti dobre in slabe stvari... preceniti, koliko smo od tega leta dobili, in koliko izgubili...
V tem pa smo si s trgovci povsem enaki... Vsako leto prinese slabe in dobre stvari... nekaj damo in nekaj izgubimo... Nekaj prodamo in nekaj nam ukradejo... Vsi pa si pulimo lase zaradi izgube, ki je nastala tekom leta. Zdravje je bilo letos v redu... aampak biznis je bil pa čisto v p! Družbeno življenje je bilo super... aaampak ko pomislim na šolo, to je bilo hudo!
Sprašujem se, zakaj je temu tako? Res morajo v večini prevladati slabe stvari nad dobrimi?
Verjetno je res, da vsak drugače gleda na to... kozarec je lahko na pol poln ali na pol prazen... Zdi pa se mi, da nekako v veliki meri prevlada ta prazni del... vsaj ko pridemo do človeškega razmišljanja.
Velikokrat stojim na avtobusu, postaji in vlečem na ušesa pogovore ljudi, ki me obkrožajo... Pa kako fajn je malo pojamrati... Če že ne najdemo drugega, bo vsaj vreme zanič... Seveda ne bi izgledalo normalno, če bi srečal znanca, ki bi te vprašal, kako si, ti pa bi mu ves vzhičen pričel razlagati o vseh super stvareh, ki so se ti dogodile. Ljudje ne marajo poslušati tega. Saj morda so veseli zate in ti privoščijo, vendar vseeno rajši slišijo kako ne tako fajn stvar... in potem se nežno potrepljamo po rami, si rečemo pa sej bo in gremo mirno novim zmagam naproti. In bolj ko sem postala pozorna na to, bolj opažam, da je tega načina komunikacije ogromno.
Ker pa sem človek, sem se, kot v past ujela v ponovoletno inventuro in v štetje stvari in dogodkov preteklega leta... in seveda sem se zalotila pri tistih mračnih mislih, da kaj vse slabega je za mano... Kako potiho pride to razmišljanje... ko to najmanj pričakuješ in najmanj potrebuješ.
Zato si bom letos podarila posebno darilo... poiskala bom list papirja, zaprla vrata svojega malega kotička in se lotila inventure... pa ne takšne, ki bi me spravljala v slabo voljo z dejstvom, da mi je bilo v letu 2007 veliko ukradenega... ne, ne, to bo posebna inventura, kjer bom iskala stvari, ki so mi vzele dih, me očarale ali celo pripravile do solz (sreče seveda). Vem, da me čaka veliko dela, zato se poslavljam v upanju, da vsak najde svoje svetle točke preteklega leta ter se ga spominja z nasmehom na obrazu...
Ni komentarjev:
Objavite komentar