Sicer je tole del moje seminarske naloge na faksu, pa vendar bi rada to podelila z vami, saj je vsebuje kar precej zanimivih informacij...
EKOLOGIJA V MODI
Tako hitro, kakor se menjajo modne smernice, se spreminjajo kriteriji, kakšen kos oblačila lahko smatramo kot eko-oblačilo. Tekom zadnjih nekaj let se je zanimanje za to smer v modi močno dvignilo, saj se v današnjem času že skoraj vsak dan srečujemo z etičnimi vprašanji; Kaj je dobro za zemljo? Kaj je dobro dati vase? In končno, kaj je dobro dati nase? Ob poplavi novih, poceni in umetnih tkanin se nismo spraševali, če ti določeni materiali lahko škodujejo našemu zdravju in njihova proizvodnja planetu. Danes pa se ob vse več zdravstvenih, predvsem dermatoloških težavah vprašamo, kaj obleči, ne da bi s tem škodovali zdravju?
Modni oblikovalci so začutili potrebo po novi smernici v modi; eko-modi, ki nam prinaša domiselna in očesu prijazna oblačila iz materialov, izdelanih iz surovin vzgojenih brez pesticidov (zeleni bombaž) in neobdelanih z toksičnimi barvili ter z manj letalskih kilometrov in brez embalaže. Po so večini so tržena po principu pravične trgovine, brez otroške delovne sile in brez »sweatshopov«. Prva modna oblikovalka, ki se je začela ukvarjati z ekološko neoporečnostjo materialov (predvsem bombaža) je Katharine Hamnett, ki je že v osemdesetih začela raziskovati, kako pridelava bombaža škoduje zdravju in okolju. Rezultati so bili pretresljivi, saj se med konvencionalno pridelavo bombaža v okolje sproščajo toksične kemikalije (npr. dioksini), težke kovine, in še bi lahko naštevali. Takšno pridelovanje pokriva 10% svetovne agrikulture in uporablja kar 25% pesticidov, globalno gledano. Že leta 1990 Hamnettova poda govor o nevarnostih konvencionalne pridelave bombaža, kasneje pa pritisne tudi na zakonodajo. Kljub njenim pritiskom ostanejo stvari nespremenjene. Vendar ostane zvesta svojim načelom in se leta 2003 osredotoči na svojo prvo ekološko in etično neoporečno linijo oblačil, cilj katere je ozaveščenost kupcev. Prve obleke smo lahko občudovali leta 2004 (linija KATHARINE E HAMNETT, kjer E predstavlja Etično in okolju prijazno-Enviromentally).
Druga veja v eko-modi je recikliranje. Pojavlja se vse več oblačil in modnih dodatkov narejenih iz oblačil, kupljenih v second hand shopih, odsluženih kosov embalaž in drugih predmetov in materialov. Dober primer na tem področju je brazilsko-nemški oblikovalec Edson Raupp, ki izdeljuje torbice iz klasičnih angleških oblek. Pravi, da iz ene obleke nastanejo 4 domiselne torbice.
Tu lahko izpostavimo tudi modno oblikovalko Lindo Loudermilk, ki poleg bambusovih, konopljinih, sojinih in ostalih ekološko neoporečno izdelanih tkanin, kot na primer EcoSpun®, oblikuje čudovita oblačila, katera nosi veliko slavnih osebnosti (Jane Fonda, Debra Messing, Jennifer Beals, …).
EcoSpun® je tkanina, ki je izdelana iz recikliranih plastenk za pijačo, katere raztopijo in pridobljen filament prepletejo z bombažem, da dobijo mehko in gosto tkanino. Njene kolekcije so sofisticirane, lahkotne. Inspirira pa jo narava sama (za linij »Who Will Nurture the Earth?« je iskala inspiriracijo v zraku in pticah).
Tako hitro, kakor se menjajo modne smernice, se spreminjajo kriteriji, kakšen kos oblačila lahko smatramo kot eko-oblačilo. Tekom zadnjih nekaj let se je zanimanje za to smer v modi močno dvignilo, saj se v današnjem času že skoraj vsak dan srečujemo z etičnimi vprašanji; Kaj je dobro za zemljo? Kaj je dobro dati vase? In končno, kaj je dobro dati nase? Ob poplavi novih, poceni in umetnih tkanin se nismo spraševali, če ti določeni materiali lahko škodujejo našemu zdravju in njihova proizvodnja planetu. Danes pa se ob vse več zdravstvenih, predvsem dermatoloških težavah vprašamo, kaj obleči, ne da bi s tem škodovali zdravju?
Modni oblikovalci so začutili potrebo po novi smernici v modi; eko-modi, ki nam prinaša domiselna in očesu prijazna oblačila iz materialov, izdelanih iz surovin vzgojenih brez pesticidov (zeleni bombaž) in neobdelanih z toksičnimi barvili ter z manj letalskih kilometrov in brez embalaže. Po so večini so tržena po principu pravične trgovine, brez otroške delovne sile in brez »sweatshopov«. Prva modna oblikovalka, ki se je začela ukvarjati z ekološko neoporečnostjo materialov (predvsem bombaža) je Katharine Hamnett, ki je že v osemdesetih začela raziskovati, kako pridelava bombaža škoduje zdravju in okolju. Rezultati so bili pretresljivi, saj se med konvencionalno pridelavo bombaža v okolje sproščajo toksične kemikalije (npr. dioksini), težke kovine, in še bi lahko naštevali. Takšno pridelovanje pokriva 10% svetovne agrikulture in uporablja kar 25% pesticidov, globalno gledano. Že leta 1990 Hamnettova poda govor o nevarnostih konvencionalne pridelave bombaža, kasneje pa pritisne tudi na zakonodajo. Kljub njenim pritiskom ostanejo stvari nespremenjene. Vendar ostane zvesta svojim načelom in se leta 2003 osredotoči na svojo prvo ekološko in etično neoporečno linijo oblačil, cilj katere je ozaveščenost kupcev. Prve obleke smo lahko občudovali leta 2004 (linija KATHARINE E HAMNETT, kjer E predstavlja Etično in okolju prijazno-Enviromentally).
Druga veja v eko-modi je recikliranje. Pojavlja se vse več oblačil in modnih dodatkov narejenih iz oblačil, kupljenih v second hand shopih, odsluženih kosov embalaž in drugih predmetov in materialov. Dober primer na tem področju je brazilsko-nemški oblikovalec Edson Raupp, ki izdeljuje torbice iz klasičnih angleških oblek. Pravi, da iz ene obleke nastanejo 4 domiselne torbice.
Tu lahko izpostavimo tudi modno oblikovalko Lindo Loudermilk, ki poleg bambusovih, konopljinih, sojinih in ostalih ekološko neoporečno izdelanih tkanin, kot na primer EcoSpun®, oblikuje čudovita oblačila, katera nosi veliko slavnih osebnosti (Jane Fonda, Debra Messing, Jennifer Beals, …).
EcoSpun® je tkanina, ki je izdelana iz recikliranih plastenk za pijačo, katere raztopijo in pridobljen filament prepletejo z bombažem, da dobijo mehko in gosto tkanino. Njene kolekcije so sofisticirane, lahkotne. Inspirira pa jo narava sama (za linij »Who Will Nurture the Earth?« je iskala inspiriracijo v zraku in pticah).
Ker se ekologija v modi večinoma prepleta z etiko seveda tudi krzno in usnje izgine iz linij ozaveščenih modnih oblikovalcev, nadomesti pa ju umetno krzno in usnje in domiselni nadomestki. V Sloveniji lahko izpostavimo dober primer, Almiro Sadar, ki se je februarja 2006 predstavila s samostojno razstavo »Be the hounted«, katero navdihuje transformacija živalskih tem, krzna, v unikatna oblačila.
Krzna, usnja, svile, niti ovčje volne pa ne uporablja niti priznana Stella McCartney, zaprisežena vegeterijanka in borka za pravice živali. V letu 2005 je oblikovala kolekcijo za trgovine H&M (organski bombaž) in je izkupiček razdelila med štiri dobrodelne ustanove.
Tako kot oblačila, je tudi njena kolekcija kozmetičnih izdelkov za nego kože, »Care by Stella McCartney«, certificirana kot 100% organska.
Tako, kot modo napovedujejo modni kreatorji, pa definitivno nanjo vplivajo tudi igralci, ki se pojavijo bodisi v tračih, reklamah ali celo na rdečih preprogah v ekološko neoporečnih oblekah. Eden takih primerov je Brad Pitt, ki je bil v letu 2007 model za kampanijo »Make it right«, kjer je predstavljal majice in kape iz organskega bombaža. Med hollywoodskimi lepotičkami pa je zagotovo najbolj okolju prijazna Natalie Portman, ki tudi za na rdečo preprogo obuje, ki niso iz usnja.
Če pa združimo ekologijo in čevlje zagotovo pomislimo na Beyond Skin čevlje, ustanoviteljice Natalie Dean, ki je začela z ročno izdelanimi čevlji že leta 2001. Čevlji so izdelani z okolju prijaznimi postopki, iz naravnih materialov, še svoje promocijsko gradivo tiskajo na reciklirani papir z črnilom, ki bazira na soji. Namen Beyond Skin čevljev je, po besedah Deanove, združitev klasičnih in edinstvenih kolekcij na eni in upoštevanja ekoloških in etičnih načel na drugi strani. Čevlje smo lahko občudovali tako na oskarjih, kot tudi na zlatih globusih.
Kot modnega dodatka pa ne smemo izpustiti torbice »I'm not a plastic bag«, narejene iz nebeljenega bombaža, katere so 20. junija 2007 v Londonu razprodali le nekaj ur za tem, ko je prišla v trgovine. Torbica je bila cenovno dostopna, seveda pa je vzbudila posebno zanimanje pri kupcih zaradi dejstva, da so si lahko privoščili torbico, katero nosi marsikatera hollywoodska zvezda.
Tekom nekaj zadnjih let se je eko-moda razvila bolj kot bi si lahko drznili upati.
Na policah danes lahko najdemo izdelke iz organskih tkanin (H&M, Zara, Top Shop, …) in reciklirane izdelke, izbira je velika, torej nimamo več izgovorov, da ob nakupu nebi gledali tudi na ekologijo. Pa naj izbiramo med poceni kosi oblačil v kotu H&Ma ali med pregrešno dragimi kosi v milanskem Corso Comu.
Da se moda premika v ekološko in etično smer, dokazuje eko modna revija, ki se bo zgodila 31. januarja v New Yourku, kot otvoritveni dogodek tedna mode. Cilj revije je dviganje zavesti o etiki v modi in promoviranje oblačil iz obnovljivih, recikliranih materialov. Sodelovalo bo veliko znanih imen, kot npr. Marc Jacobs, Stella McCartney, Jil Sander, Ralph Lauren, Calvin Clein, Donna Karan, …
2 komentarja:
Majice iz organskega bombaža prodajajo tudi v trgovini z zdravo hrano Kalček, vendar je organski samo bombaž, barve pa ne. Ponavadi se je najbolje zanašati na oznako Organic Soil Association (http://www.soilassociation.org/), saj imajo zares stroge standarde. Pri nas ima ta certifikat IUV (http://www.iuv.si), ki izdeluje organsko usnje, prodajajo tudi izdelke iz organskega bombaža - zelo zanimiv priojekt, prijazen do okolja.
Res je smešno prepričanje, da je super, če nosimo oblačila iz naravnih materialov, npr. bombaža, lana, vendar se ne zavedamo, da je bilo za izdelavo le-teh uporabljenih tudi veliko pesticidov ...
V glavnem - zelo dobra in zanimiva objava!
Pozdravljena,
imam eno vprašanje...
V našem podjetju imamo 2880 belih bombažnih majic s potiskom, ki bi ji želeli reciklirati. Nočemo jih zmetati na deponijo, ker smo prepričani, da obstaja kakšen način ponovne uporabe. Podariti za nosit jih ne smemo, ker so brendirane z napačnim logotipom in nam iz razumljivih razlogov ne pustijo.
Zelo bomo veseli kakšne informacije na to temo, je morda kakšen oblikovalec, umetnik, podjetje, ki bi zadevo uporabilo?
vse informacije lahko posredujete na info@formitas.si
Lep pozdrav
Objavite komentar