Danes mi je razpoloženje zanihalo večkrat, kot bi si v enem dnevu dovolila... čutim že približajoči se konec leta in s tem čistko, ki jo bo treba dobro splanirati, se je lotiti in najpomembnejše... jo vztrajno izpeljati... Strah me je...
Vsakič, ko se odpravim na svoje podstrešje pokukat, kaj je za v smeti in kaj je za obdržat, se mi zdi, kot bi stala pred veliko škatlo, v kater,i se mi sanja ne, kaj je. Morda je lepo, veliko darilo... ali pač pošast, ki me bo zdaj, zdaj požrla celo... odpiranje na lastno odgovornost... Sprašujem se, ali sploh hočemo vedeti, kaj se skriva v nas?? Bolj, ko koplješ, globje prideš... temneje je... huuh, težki so dnevi, ko o sebi odkrijemo kako kruto resnico... ampak eni se ne damo motiti.... kopljemo in kopljemo, dokler nam dopuščajo moči...
In pride dan, ko v najtemnejšem kotu odkrijemo tisto zaprašeno, zanemarjeno, hudobno pošast, ki nam greni marsikateri dan... In kaj storiti z njo??
Predvsem je treba preverit njeno uporabnost... še tako temačna in grozna stvar nam lahko pride še kako prav... ravno "slabe" izkušnje nas bogatijo... Zato je dobro, da stvar pogledamo od daleč in precenimo, kaj lahko od nje odnesemo...
Mene vsakič znova preseneti, koliko je v meni "temnega, slabega"... in takrat pridejo tisti dnevi... ko bi se najraje vrgla v skret in za sabo potegnila vodo... pa žal to ni možno...
in tak dan je danes... za mano so prebrane knjige slovenske avtorice, katero moram OBVEZNO spoznat... ampak obvezno...
V meni so vzbudile zanimanje za bolezen tega časa, ki naj zaenkrat ostane neimenovana... Zaenkrat še previdno tipam po razsežnostih in različicah, v upanju, da odkrijem, da se mene osebno to ne tiče...
Če pa se me, pa bog pomagaj... bo pa še ena izkušnja za na kupček stvari, katere sem izkusila v tem življenju... edinole, kar me skrbi je to, da bom, ko bom odhajala iz tega sveta, mogla najditi en prekleto dober selitveni servis z dobrimi prostorskimi kapacitetami... in prav je tako!
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar